Poznamo tri makrohranila, in sicer beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Ogljikovi hidrati zagotavljajo takojšno oskrbo z energijo za fizične aktivnosti, maščobe pa zagotavljajo dolgoročno energijo in aktivirajo procese presnove v telesu.

Beljakovine so najpomembnejše makrohranilo. Beljakovine so sestavljene iz ogljika, vodika, kisika in dušika ter se uporabljajo za proizvodnjo drugih snovi v našem telesu.

Beljakovine so iz aminokislin. Za naše telo je potrebih 20 aminokislin. 12 je neesencialnih, kar pomeni, da jih lahko telo ustvari samo. Preostalih 8 je esencialnih, telo jih dobi iz beljakovin. Najboljši vir beljakovin najdemo v rdečem mesu, piščancu, ribah, jajcih in mlečnih izdelkih. Zakaj najboljši vir? Zato, ker vsebujejo vse esencialne aminokisline. Tudi rastlinski viri vsebujejo veliko beljakovin, zlasti fižol, oreščki, semena. Ti viri belajkovin vsebujejo različne kombinacije aminokislin.

Spodnja tabela prikazuje, da se beljakovine živalskega izvora bolje prebavijo.

Beljakovine lahko zaužijemo tudi v obliki proteinskih napitkov. Slednji se hitreje prebavijo kot beljakovine iz “prave hrane”. Prav tako je pomembna razlika med sirotko in kazeinom. Kazein počasi zvišuje raven levcina v krvi. V roku 1 ure po zaužitju doseže zgornjo raven in jo nato vzdržuje približno 7 ur. Zaradi tega je kazein počasen antikatabolični protein in se uporablja pred spanjem, sirotka pa je hiter vir beljakovin, je anabolična beljakovina in se uporablja v času fizične aktivnosti.

Beljakovine imajo številne pomembne funkcije v telesu. Imajo strukturno vlogo v mišicah in vezivnem tkivu, so sestvni del aktina in miozina v mišicah. Imajo transportno funkcijo, energijsko vlogo, pretvorijo se v glukozo skozi proces glukogeneze, potrebne so za gradnjo celičnih struktur, za izdelavo nekaterih hormonov.

McDonald L. (2007). The Protein Book. Body Recomposition